Vinogradništvo in vino
Haloze so zgrajene iz trših in mehkejših laporjev ter laporjevih peščenjakov, kar predstavlja ugodne razmere za razvoj vinogradništva. Za pridelavo kakovostnega grozdja pa so pomembne tudi podnebne razmere. Omiljena mešanica alpskega in panonskega sveta je idealna za gojenje trte in tako spadajo Haloze v t. i. prehodno podnebje, tako kot večina drugih najznamenitejših vinorodnih pokrajin (Porenje, Burgundija, Champange ...). Vinogradništvo in vino v Halozah imata dolgo tradicijo, ki izhaja iz bogate zgodovine in bivanja Keltov v Halozah (400 let pred našim štetjem).
Vinogradništvo in vino v Halozah skozi zgodovino
V času Marije Terezije se je vinogradništvo začelo obravnavati doslednje. Potem pa je 1819 nastala Kmeijska družba za Štajersko, ki je spodbujala, štipendirala in tudi izobraževala vinogradnike . Lastniki vinogradov so bili meščani in veleposestniki (Wibmer, Schwab, Osterberger, Ornig, Fuerst, Hintze, Schicklegruber). Konec 19. stoletja je vinograde napadla trtna uš in položaj vinogradništva se je poslabšal, kar je pripeljalo do povezovanja vinogradnikov v zadrugo (Vinarska zadruga Ptuj ustanovljena 1901). Po letu 1945 pa so se zadruge začele pojavljati tudi s sedeži v Halozah, v 60ih se je tudi prepovedalo viničarstvo. Viri (Janko Prunk, Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših, 1994, Vladimir Korošec, Haloze: pokrajina, ljudje in vino, 2008)
Vina iz Haloz
Najbolj pogosto gojene so na tem območju bele vinske sorte. Večina vin, ki jih pridelajo v Halozah, je pridelana in shranjena na Ptuju, najpomembnejši je Laški rizling (suho vino), sicer pa še beli pinot, šipon, renski rizling, sauvignon, dišeči traminec in rizvanec. Od rdečih sort vinogradniki gojijo predvsem modri burgundec. Vinska zvrst je haložan, ki ga sestavljajo laški rizling, šipon in sauvignon.LAŠKI RIZLING
Je francoska vrsta in izvira iz Šampanje, razširjena je po vsej južni Evropi. V Sloveniji so zelo ugodne talne in podnebne razmere za to sorto, zato ta tukaj dosega najvišje kakovosti. Ko so trte prepolne, je okus Laškega rizlinga nevtralen. Sodi med lažja, pitna vina.Vina odličnih letnikov pa dosežejo visoko kakovost in polnost okusa.
BELI PINOT
Njegova domovina je francoska Burgundija. Svetlo rumeno vino je milega okusa, priokuša se lahko limona ali grenivka.
RENSKI RIZLING
Uspeva v Alzaciji, Sloveniji, Nemčiji, pa tudi v vročih območjih Avstralije. Vina sestavljajo veliko zbirko od suhih, polsuhih, polsladkih in sladkih. Vino je zelo skladno, saj je tudi tisto z visoko kislino okusno, s pozitivno sadno noto.
RIZVANEC
Sorta je križanec med renskim rizlingom in žlahtnino. Svetlorumeno aromatično vino je zelo lahkotno zaradi nizke vsebnosti kisline.
ŠIPON
Sorta je pri nas menda avtohtona. Je zelo rodoviten, zato je včasih veljal za masoven kisel šipon. Dandanes obstajajo vse kvalitete te sorte od kakovostnih suhih do prestižnih stopenj različnih kakovosti. Praviloma se prideluje kot suho vino, vino dobrih in odličnih letnikov je polno in harmonično.
SAUVIGNON
Izvira iz Francije. Vino ob zadostni količini kisline deluje sveže, prepoznaven priokus sorte je grenkoba.
Vina lokalnih pridelovalcev lahko kupite v Vidovi kleti na Vidmu pri Ptuju.