Kulturna dediščina
Dežela tisočerih gričev se dviga nad Dravskim poljem od katerega ga ločuje reka Dravinja. Lepoto gričevnate pokrajine poudarjajo z gozdovi poraščeni bregovi ter slikoviti vinogradi. Bogata kulturno zgodovinska dediščina, ki jo najdemo pod obronki, predstavljajo dvorec Štatenberg, bazilika Marije Zavetnice, Grad Borl, bližnji Ptuj na eni in Rogatec na drugi strani Haloz.
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg, ki je stal v kraju Stari Grad, oddaljenem približno 5 km. Razkošni baročni dvorec, ki danes stoji v kraju Štatenberg, v občini Makole, so pričeli zidati grofje Attemsi, najverjetneje že leta 1696, končali pa med leti 1720 in 1740. Načrtoval ga je italijanski arhitekt Camesini. Zasnovan je v obliki štirih dvonadstropnih traktov, s poudarjenim osrednjim poslopjem z odprtim stopniščem, v katerem je stebrna dvorana v pritličju, viteška dvorana pa v nadstropju. Levo od viteške dvorane je pet ohranjenih soban s čudovitimi freskami, ki predstavljajo muzejski del gradu.V ljudskem izročilu se je ohranila zgodba, ki opisuje grofa Dizma Attemsa, ko je bil še deček. Nekoč ga je ugrabila roparska tolpa, ki jo je vodila divja Špelka. Stari grof ga je s svojimi iskal in ko ga je našel, je tolovaje pobil in Špelki otel otroka. Ko je Dizma odrasel, je odročni sivi grad zapustil in si izbral daleč proč, v ravnici ob Dravinji, prostor za svojo novo rezidenco.
Bazilika Marije Zavetnice
Cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori velja za najlepšo celostno umetnino srednjega veka v Sloveniji, Visoko pesem slovenske gotike, v kateri so se na svojevrsten način prepletle glavne umetnostne zvrsti, arhitektura, kiparstvo in slikarstvo na visoki estetski in ustvarjalni stopnji tedanjih umetnostnih tokov iz najpomembnejših evropskih umetnostnih centrov. Ogled stavbe in njenih vsebin pa ne pomeni le izredno estetsko doživetje in sprehod v poseben duhovni svet, ki je na Ptujski Gori vzniknil pred 600 leti, ampak se v njeni stvarnosti zrcali tudi uresničitev različnih idej, rojenih iz zgodovinske resničnosti, človekove hvaležnosti in njegove globoke vere v božjo milost.Kot romarsko središče je stavba tekom stoletij doživljala različne nesreče in radosti. V letu 2010 je cerkev praznovala pomemben jubilej, to je 600 let od njene izgradnje, istočasno pa leto 2010 pomeni tudi pomembno prelomnico v zgodovini ptujskogorske cerkve, saj je sveti oče Benedikt XVI. podpisal listino, s katero je cerkev povzdignil v baziliko. Danes se cerkev imenuje Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
Ljudska legenda na svojevrsten način osvetljuje vzroke in nagibe za nastanek cerkve, ki jih še danes točno ne poznamo. Pravi, da je imel bogati grof z gradu Vurberk slepo hčer. Starši so pogosto molili in za njeno ozdravitev prosili Devico Marijo. Nekega dne je dekle stalo pri oknu in v daljavi zagledalo svetlobo. Šli so za njo in prišli na Ptujsko Goro, kjer je grof iz hvaležnosti začel zidati cerkev. Preden jo je dokončal, mu je zmanjkalo denarja, zato so jo skušali končati trije drugi grofi. Tudi njim ni uspelo, a je je prišla neka gospa, ki je bila bolj bogata kot vsi skupaj in cerkev dokončala.
Tudi ime kraja, ki se je uporabljalo vse do leta 1937, je povezno z legendo. Črna Gora je bilo ime, ki se je kraja držalo skozi stoletja, saj naj bi Marija svojo cerkev ob turških vpadih zavila v gost oblak, da je Turki ne bi odkrili.
Vir: http://www.ptujskagora.eu/en/texts/get_content/30.html
Spletna stran
Grad Borl
Grad Borl nad Dravo v Halozah je ena starejših tovrstnih stavb na slovenskem Štajerskem. Borl se nahaja v Dolanah na območju vinorodnih Haloz. Stoji na 60 metrov visoki strmo odsekani apnenčasti skali, tik nad sotočjem reke Drave in potoka Bela. Zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji je Borl od nekdaj igral pomembno vlogo. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12. stoletja ali celo prej. Varoval je strateško pomembni prehod čez reko Dravo, o čemer pričata tako ogrsko poimenovanje gradu Borlyn, Bornel in Bornyl kot tudi nemško poimenovanje Ankenstein, ki naj bi označevala rečni prehod. O samih začetkih gradu ni pisnih virov. Prva pisna omemba Borla sega v leto 1255, ko ga je ogrski kralj in takratni štajerski vojvoda Bela IV. podelil Frideriku Ptujskemu v fevd. Med 2. svetovno vojno je bil zbirno taborišče, po vojni pa je bil preurejen v hotel, ki pa je nehal delovati. Miti ga povezujejo z legendarnim Parzivalom, iskalcem svetega grala.Borl naj bi po izročilu pripadal očetu Parzivala, vitezu Gahmuretu in je zraven legendarnega Camelota (za katerega ne vemo ali je resnično obstajal) edini grad povezan s svetim gralom. Pojavi se v srednjeveškem epu Parzival, zgodbi, ki simbolizira človekovo iskanje globljega smisla v sebi in v svetu ter poudarja človekovo potrebo po učenju, postavljanju pravih vprašanj in dozorevanju. Vitez Parzival, ki je svoje otroštvo in mladost preživel na slovenskem gradu Borl, je namreč postal »kralj svetega grala«, ker je znal postaviti pravo vprašanje v pravem trenutku.
Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-borl.html
Spletna stran